Predlog zakona o psihoterapiji razdvaja tudi poslance

Poslanci so na redni seji DZ opravili splošno razpravo o vladnem predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je v imenu predlagatelja izpostavil, da je namen predloga zakona "zagotavljanje varne, kakovostne in dostopne psihoterapevtske obravnave za vse uporabnike v javnem zdravstvenem sistemu".

Predlog uvaja poklic psihoterapevta v zdravstvo, pa tudi psihoterapevtsko dejavnost v javnem sektorju izven zdravstva, denimo v socialnem varstvu in šolstvu.

Kordež: Predlog uvaja jasne kriterije

Kordež je izpostavil, da predlog uvaja jasne kriterije za opravljanje poklica psihoterapevt. Ustanavlja tudi zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence, skrbela pa bi tudi za razvoj psihoterapije. Področje psihoterapije je namreč desetletja povsem neurejeno.

Poslanka Lucija Tacer iz največje poslanske skupine Svoboda je v predstavitvi poslanskih stališč izpostavila, da državljani ne vedo, komu lahko zaupajo psihoterapevtsko obravnavo, država pa nad kakovostjo storitev nima nadzora. "Prvič imamo priložnost, da psihoterapijo sistemsko uredimo," je dejala.

Tako je spomnila, da bi lahko na podlagi predloga zakona državljani do psihoterapije dostopali z napotnico v zdravstvu ali brez v centrih za krepitev zdravja, urejeni pa bodo tudi standardi na trgu, kjer ne bo več "šarlatanov z vikend tečaji".

Poslanka SDS kritična

Poslanka SDS Karmen Furman je bila do predloga najbolj kritična. Poudarila je, da je vlada, ki je že dlje časa obljublja, da bo uredila področje psihoterapije, v DZ vložila predlog, ki ni usklajen z zdravstvom. "Nedopustno je, da ministrstvo pripravi zakon mimo strokovnih združenj in brez poskusa soglasja," je poudarila.

Vprašala se je, ali je predlog, ki sproža tako velike delitve, sploh primeren za nadaljnjo obravnavo, ter ali bo res uporabnike pahnil v še večje stiske in jim otežil dostop do psihoterapevtskih storitev. Ne le da so v SDS dobili veliko prošenj za sestanek, še nikoli po oceni Furman za sestanek ni bilo takšnega zanimanja.

Skrb, da bi prevladali parcialni interesi

Poslanka NSi Iva Dimic je izpostavila dolge čakalne dobe na področju duševnega zdravja. "Potrebe so velike, ljudje si želijo pomoči, jo iščejo, najdejo, žal pa ta ni vedno prava, zato je potreba po regulativi," je dejala Dimic. Meni, da predlog zakona nikomur ničesar ne jemlje in nikogar ne degradira, da pa si želi sodelovanja med vsemi, ki jih področje zadeva.

Po besedah Bojane Muršič iz SD bo odločitev o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, ena najtežjih v tem sklicu DZ. Opozorila je na porast duševnih stisk, vprašala pa se je, ali je res nujno umeščanje psihoterapije v zdravstvo.

Muršič je izpostavila tudi skrb, da bi parcialni interesi prevladali nad namerami za ureditev tega področja. Po njenih besedah je treba tudi jasno razmejiti pogoje psihoterapevtskega poklica. Odločitve o tem, ali bodo predlog podprli, še niso sprejeli.

Poslanec Levice Milan Jakopovič se je v predstavitvi stališč dotaknil stanja družbe, ki predvsem zaradi želje po dobičku vpliva na krizo duševnega zdravja. S predlogom zakona krize ne bodo rešili, bo pa s predlogom zdravstvo pridobilo kapacitete za njeno obvladovanje. Hkrati se bodo s tem področjem lahko ukvarjali le usposobljeni in izobraženi ljudje, ki bodo delo opravljali po jasnih in varnih in kriterijih.

Eva Irgl (poslanska skupina nepovezanih poslancev) je dejala, da predlog zakona odpira pomembno razpravo, vendar se sprašuje, ali je dovolj kakovosten. Vsekakor pa je treba po njenih besedah poklic psihoterapevta urediti. Napovedala je, da se bodo poslanci iz vrst Demokratov pri glasovanju vzdržali.